Migracije in razvoj na gorskih obmejnih območjih Švice in Slovenije: primerjalna perspektiva (18. – 20. stoletje)

research project
Basic Info

Description

Raziskovalni projekt namerava raziskati gospodarske učinke in družbene in kulturne vplive, ki so jih imele migracije in mobilnost na štiri (obmejne) regije: švicarski kanton Neuchâtel in Ticino ter slovenske pokrajine Gorica in Štajerska.

Ta območja so označena z različnimi zgodovinskimi potmi, ki so določile oblike urbanega in industrijskega razvoja, pa tudi družbene lastnosti in dinamiko identitete analiziranih regij. Te analogije zadevajo zlasti njihovo morfologijo, saj vsebujejo gorska območja, ki so določale razvojne usmeritve. Poleg tega jih združuje tudi prisotnost pomembnih selitvenih gibanj in čezmejnih dogodkov mobilnosti, ki jih deloma spodbuja njihova obemejna lega. Vendar je meja tudi v izvoru razlik med švicarskimi regijami - kjer je v celotnem obdobju opazovanja nespremenjena - in slovenskimi, kjer se je meja zaradi različnih zgodovinskih dogodkov premikala in tako spreminjala njihovo državno pripadnost in  ideološke režime.

Projekt vključuje obdobje med 18. in 20. stoletjem. S primerjalnim pristopom se osredotoča na gospodarske učinke in socialno in kulturno spodbudo, ki so jih prinesle migracije in mobilnosti v nanaliziranih regijah. Cilj raziskave je predvsem analizirati migracije v njihovih ekonomskih, socialnih in kulturnih razsežnostih, upoštevajoč njihove "pozitivne" in "negativne" učinke glede na dinamiko razvoja in transformacije štirih opazovanih regij. Katere sledi in vidne znake puščajo migracije na ozemlju? Kako oceniti njihov prispevek z merjenjem razkoraka med prednostmi in slabostmi?

Projekt obravnava ta vprašanja skozi trojno perspektivo.

  • Prva preučuje različne oblike migracij, ki jih povzročajo, in jih upošteva v njihovi materialni in nematerialni naravi. Na presečišču tega dualizma so altruistične in redistributivne uporabe migracijskih produktov opisane kot predmet privilegiranega opazovanja za oceno preobrazbe povezav med migracijskimi projekti (individualnimi in kolektivnimi) in družbenim okvirom, v katerem se oblikujejo.
  • Druga perspektiva se osredotoča na vlogo migracij kot dejavnika neenakosti. Z nekaterimi kazalniki, ki zadevajo vidike socialno-ekonomskega tkiva štirih preučevanih področij, in na podlagi primerov, ki temeljijo na lokalnih realnostih, je cilj projekta preveriti, ali so migracije odgovorne za pojave teritorialnega neravnovesja in polarizacije razvojnih usmeritev, pa tudi posamezne poti.
  • Tretja perspektiva postavlja vprašanje, kako je bila mobilnost strukturirana v čezmejnih prostorih štirih analiziranih regij.  Poleg preverjanja ekonomskih in socialnih posebnosti v zvezi s srednje in dolgoletnimi migracijami je namenjeno tudi ugotavljanju učinkov meje (v različnih vrednostih skozi stoletja in v različnih socialno-ekonomskih razmerah) na dinamiko regionalnega razvoja.