Delo poveže multikulturalizem z migracijami in kaže na težave, do katerih prihaja zaradi različnih, tudi nasprotujočih si definicij pojma. Knjiga obravnava najprej družbeno-zgodovinska dejstva, ki določajo multikulturalizem, nadaljuje pa s pregledom in analizo različnih opredelitev multikulturalizma in ugotavlja, da so kriteriji razlikovanja med idealno-tipskimi modeli multikulturalizma vezani na politiko in ideologijo. Prav tako opozarja na nedorečenosti in razhajanja med trditvami, da je osnovni cilj multikulturalizma ohranjanje kultur, ki jih prinašajo priseljenci s seboj, oziroma da je njegov cilj zagotoviti enakopraven položaj priseljencev (posameznikov) v novem okolju. Sledi kritika teorij multikulturalizma, nato pa se avtorica osredotoči predvsem na švedsko situacijo oziroma švedski multikulturalizem v migracijski politiki. Ta je dodatno osvetljen s prikazom položaja slovenskih izseljencev na Švedskem in razvoja njihovega kulturnega in društvenega življenja v obdobju, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije in v času, ko se je situacija s slovensko osamosvojitvijo spremenila.