Slovenci v Afriki

Zaradi geografske lege, v času projekta pridobljenih informacij in – s slovenske perspektive – kulturne drugačnosti je bilo poizvedovanje o slovenskih rojakih razširjeno še na dežele Bližnjega Vzhoda. Projekt je zajel Slovence v Afriki in na Arabskem polotoku. Namen oziroma cilj zastavljenega projekta je bil dosežen oziroma celo presežen, še posebej to velja za Južnoafriško republiko in Kenijo ter Jordanijo in Izrael. Število in pomen Slovencev, izseljenih v Afriko in na Arabski polotok, sta bistveno večja/drugačna od predstav, ki jih ima o tem slovenska strokovna in širša javnost. Slovenci na omenjenem geografskem območju so živeli ali živijo iz različnih vzrokov, v različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih socialnih situacijah. Države, v katerih trenutno živi relativno večje število Slovencev, so: Egipt, Južnoafriška republika, Kenija, Jordanija, in Izrael. Po opravljeni raziskavi so veliko bolj jasni količina, potek, načini in vzroki izseljevanja Slovencev v Afriko, predvsem pa imamo popolnoma svežo podobo o stanju ohranjenosti oziroma navzočnosti slovenstva v Afriki (delno tudi na Arabskem polotoku). S tem je vsaj delno zapolnjena velika vrzel v poznavanju slovenskega izseljenstva. Predvsem pa bodo izsledki in dosežki (formalna organiziranost Slovencev) pomembni za slovensko kulturno, zunanjo in tudi gospodarsko politiko. Rezultat raziskave je monografija Izzivi drugačnosti. Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku. Migracije 3, ZRC SAZU, Ljubljana, 2003