Trenutno ni novih dogodkov.

Vabilo na delavnico o izboljšanju dostopa do informacij za raznolike populacije

27. 8. 2019 – Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije

Več >>

Razpis za mlado raziskovalko/mladega raziskovalca

27. 5. 2019 – Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije

Več >>

PandPAS FORUM 14. in 15. februarja v Atriju ZRC

11. 2. 2019 – Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije

Več >>

Murkova nagrada Maji Godina Golija, Murkovo priznanje pa Jerneju Mlekužu

12. 11. 2018 – Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije

Več >>


KORONA VIRUS OKROG NAS IN V DRUŽINI - PSIHOLOŠKI NASVETI

Trenutna krizna situacija vpliva na vse vidike življenja. Negotovost in strah pred neznanim sta trenutno prevladujoča kolektivna občutka in predstavljata povod za razmisleke, ki nas lahko v družini povežejo ali razdvojijo. Slednje se zgodi predvsem v primerih, kadar pri komu prevladujejo strah in duševne stiske, zato ni odveč povzeti že slišane smernice.

1. DOGAJANJE POSTAVIMO V PERSPEKTIVO
Ogroženo zdravje naših bližnjih in nas samih nam vzbuja občutke strahu in nezaupanja, ki jim lahko sledijo tudi razdražljivost, jeza in iskanje krivca. Zato je pomembno, da se najprej umirimo, saj šele v stanju umirjenosti lahko razmišljamo o dejstvih in ukrepih.

Kako se umirim?
Naše dihanje vpliva na naše razpoloženje, misli in vedenje, zato si lahko večkrat na dan vzamemo kratek mentalni odmor. V treh minutah si lahko osvežimo perspektivo in se sprostimo:
1) Zapremo oči in pozornost usmerimo na dogajanje v nas; naše misli, telesne občutke, razpoloženje in čustva. Samo opazujemo, ničesar ne poskušamo spremeniti.
2) Kje čutimo svoj dih? Je to v nosu, prsnem košu ali na območju trebuha? Kakšen je zrak ob vdihu? Hladen, vlažen, ali morda zaznavamo vonj?
3) Pozornost usmerimo na celotno telo; morda opazimo spremembe, napetost v določenih delih ali sproščenost mišic. Začutimo stik s tlemi, zaznamo okolico in odpremo oči.

Svetujemo, da v času ko smo več doma, uvedemo način umirjanja kot redno prakso. Tako bomo lažje postopali v primerih nesoglasij v družini in spremljajočih močnih čustev.

2. UPORABIMO ZAUPANJA VREDNE VIRE IN SLEDIMO TEM VIROM
- WHO: https://www.who.int/emergen…/diseases/novel-coronavirus-2019,
- NIJZ: https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

3. POGOVOR O SPREMEMBAH DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Uporabite lahko sledeče teme:
- Kakšni bodo izzivi družinskega življenja v tej situaciji? (Npr. običajno ne preživljamo toliko časa doma in v takšnem številu, zato bo potrebno omogočiti vsakemu članu svoj »mir«)
- Kako smo živeli do sedaj? (Npr. zakaj je pomembno skrbeti za imunost z zdravo in uravnoteženo prehrano, se ukvarjati s športom, si vzeti trenutek zase, ustvarjati?)
- V čem je vsak od družinskih članov še posebej dober in kako lahko s to prednostjo sedaj pomaga? (Npr. bolj občutljiv član družine naj skrbi za opozarjanje, ustvarjalni člani naj predlagajo aktivnosti, duhoviti člani naj poskrbijo za smeh, digitalno spretni naj ostale člane seznani z možnostjo digitalnega stika s svetom itd.)
- Kakšne so skrbi in pričakovanja ter vloge vsakega od članov? (Npr. skrbi povezane s strahom pred izgubami bližnjih, pričakovanja v povezavi s pomanjkanjem bližine prijateljev itd.)

4. S SVOJIM BLIŽNJIM SE POGOVARJAMO NA USTREZEN IN STAROSTI PRIMEREN NAČIN
Bodite iskreni glede svojih razmišljanj in občutkov. Samo z iskrenostjo lahko ohranimo zaupanje v odnosih. Strah lahko pomagamo obvladati tudi s tem, da osebna higiena in spremembe utečenega neprimernega vedenja (npr.: točenje goriva, plačevanje z gotovino in kartico itd.) postanejo možnost nadzorovanja okužbe.

Pri otrocih uporabljamo konkretne razlage (npr. kako naj si umiva roke, kdo so ranljive skupine v bližnji okolici, slikovite razlage delovanja virusa: https://www.youtube.com/watch?v=R-JbDMYmAQM).
V pomoč so dnevne navade, določen ritem, kar lahko na novo ustvarimo ter utrjujemo že utečene dobre rutine. Struktura dogajanj namreč omogoča občutek varnosti, kar je v tem trenutku zelo pomembno zagotavljati.
Z otroki se pogovarjamo o prostočasnih aktivnostih - kaj bodo počeli, skupaj z njimi načrtujmo in jim pomagajmo, da bo prosti čas, ki ga bodo preživeli doma, kakovosten in ustvarjalen. Razvojna psihologinja dr. Marjanovič Umekova poudarja, da se je z otroki zdaj treba posebej veliko pogovarjati in jim razložiti, da se zaradi virusa ne moremo objemati, prijemati, delati v skupinah, obiskovati prijateljev, starih staršev (https://www.delo.si/…/otroci-naj-ne-hodijo-v-varstvo-k-star…). Njihovo pripravljenost da sprejmejo te spremembe pa jim lahko osmislimo kot njihovo pomoč v trenutnem položaju.

Svet mlajših otrok je zelo drobčkan, zato je pomembno da se z njimi pogovarjamo o članih družine in ne o državah in globalnem dogajanju. Informacije o globalnem dogajanju jih lahko samo vznemirjajo in jih ne morejo ločiti od fantazijskega sveta. Več o tem, kako se pogovarjamo z otroki, lahko najdete na sledeči povezavi: https://casoris.si/kako-govoriti-o-koronavirusu/.

S starejšimi odraslimi in starostniki bodimo potrpežljivi, ponavljajmo razlage in pomagajmo razmišljati o njihovih utečenih vedenjih, ki jih lahko nepremišljeno izpostavijo okužbi (npr.: vsakodnevno zahajanje v sosednjo trgovino po drobnarije je marsikateremu starejšemu edini družabni dogodek dneva, povezava z družbo). Spreminjanje navad je za starejše veliko težje, potrebujejo nežno in dobrohotno opominjanje. Strogost ali grožnje, kaj se bo sicer zgodilo, nimajo toliko učinka kot potrpežljiva in vztrajna sočutna razlaga. Sicer pa se starejšega z grožnjami poslabšanja zdravja in smrtjo marsikdaj sploh ne prestraši. Lahko nam bo odgovoril: »No, saj je čas da grem, kar naj se zgodi - pusti mi moje veselje«.

Ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, so lahko sedaj bolj negotovi in s tem dovzetni za poslabšanje duševnega stanja. Pomembno je, da jih podpiramo in razumemo; tako kot so v običajnem ritmu življenja njihovi odzivi drugačni, bodo verjetno tudi sedaj.

V tem trenutku povežimo vsa spoznanja, ki so se nam pojavila v življenju - sedaj lahko vplivajo na našo človečnost. Na preizkušnji je povezovalnost, skrb za drugega; ne le v družini, tudi za neznanca.

Besedilo pripravile:

Miša Bakan, mag. psih.
Maja Gostič, mag. psih.
Urška Lunder, dr. med. in strokovnjakinja za paliativno oskrbo
Hana Kodba Čeh, mag. psih.
dr. Anja Simonič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

13. 3. 2020

 


Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ISIM ZRC SAZU) se ukvarja z interdisciplinarnim poljem raziskovanja migracijskih procesov tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju. Raziskovalci se osredotočajo na študije izseljenstva in priseljenstva, povratništva, etničnosti, migracijskih in integracijskih politik, kulturno-umetniške produkcije izseljencev/priseljencev ter na različne metodološke in teoretične pristope k raziskovanju migracij. Pri svojem delu izhajajo iz številnih humanističnih in družboslovnih disciplin - zgodovinopisja, literarne zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, antropologije, geografije, sociologije in kulturoloških ter političnih ved. Vključujejo se v mednarodne projekte s področja mednarodnih migracij in težijo k primerljivosti svojih raziskav s podobnimi raziskavami v Sloveniji in v tujini. Izhajajo tako iz teorije kot prakse, s katero se srečujejo pri svojih terenskih raziskavah in pri analizi sekundarnih virov.

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije izdaja dvojezično znanstveno revijo Dve domovini. Razprave o izseljenstvu / Two Homelands. Migration Studies (izhaja od leta 1990) in knjižno zbirko Migracije (od leta 2001; od leta 2009 s podzbirko Migrantke). Organizira mednarodne simpozije in posvete na temo izseljenstva in priseljenstva, kulture in izobraževanja. Sodelavci inštituta predstavljajo rezultate raziskav tudi v obliki javnih predavanj, razstav, filmov in drugega vizualnega materiala. Raziskovalke in raziskovalci sodelujejo z različnimi izobraževalnimi institucijami v Sloveniji in tujini in se tako aktivno vključujejo v izobraževalni proces na področju migracij. Skupaj z Univerzo v Novi Gorici in tujimi partnerskimi univerzami Evrope in Afrike izvajajo mednarodni podiplomski študij migracij Migration and Intercultural Relations.

Podpodročja raziskovanja so izseljevanje (Slovenci po svetu), priseljevanje v Slovenijo, povratne migracije in z njimi povezana migracijska politika, kultura in umetnost (kulturna dediščina in njena digitalizacija, izseljenska in priseljenska književnost, likovna umetnost), zgodovina izseljenstva, prostorska, etnična, kulturna, spolna, izobrazbena, poklicna identiteta, akulturacija, socializacija, resocializacija, multikulturalizem, asimilacija, re-integracija, prisilne oziroma politične migracije, izseljenske skupnosti, potomci izseljencev, življenjske zgodbe, ženske študije, sodobne delovne migracije.

Nekdanji sodelavci in sodelavke

Zgodovina nastanka ISIM

Arhivska zbirka

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je povezan z naslednjimi institucijami in združenji:

AEMI - Association of European Migration Institutions
INMI - International Network of Migration Institutions
The Society for Slovene Studies
University of Stavanger
The Norwegian Emigration Center, Stavanger
Univerza v Novi Gorici
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu
Slovenski etnografski muzej Ljubljana
Zavod RS za šolstvo
Carl von Ossietsky University, Oldenburg
Portal za Slovence po svetu