Znanstvena monografija odraža pestrost teoretičnih in metodoloških pristopov kot časovno in prostorsko širino obravnav. Avtorji obravnavajo odnos države in cerkve do izseljenstva (M. Drnovšek) slovensko izseljevanje intelektualcev v slovanski svet kot atipični pojav (I. Gantar Godina), emigrantsko literaturo in njeno mesto v slovenskem slovstvu in odnos domovine do nje (J. Žitnik), likovno umetnost kot vir za raziskovanje migracijske izkušnje z vidika ohranjanja in spreminjanja identitete (K. Toplak), žensko izseljevanje in njihove vloge pri ohranjanju etnične identitete v priseljenskem okolju (M. Milharčič-Hladnik), vprašanja multikulturalizma v evropskih migracijskih procesih in hkrati kot element razpoznavnosti in identifikacijske drugačnosti v odnosih do priseljenske skupnosti (M. Lukšič Hacin).

Delo je namenjeno predvsem znanstvenim krogom v tujini. Z njim skušamo dodati dragocen kamenček na svetovnem migracijskem mozaičnem zemljevidu, saj smo po vstopu v Evropsko unijo vedno bolj razpoznavni tudi na področju raziskav slovenskega izseljenstva in migracij. Žal, so rezultati našega dela jezikovno nedostopni raziskovalcem v tujini, zato smo se odločili za pot objave v angleščini.