Slovenska izseljenska književnost je prvi celovitejši pregled knjižnega ustvarjanja slovenskih izseljencev v vseh delih sveta od najzgodnejših začetkov do današnjega dne. Prvi zvezek se začenja z uvodnimi poglavji k celotnemu projektu (Predgovor, Uvod, Dosedanje študije o slovenski izseljenski književnosti). Naslednji del z naslovom Evropa vsebuje izčrpen zgodovinski pregled izseljevanja Slovencev v druge evropske dežele, sledita osrednji poglavji o slovenski izseljenski književnosti v tem delu sveta do konca druge svetovne vojne in po njej. V slednjem je najprej predstavljeno literarno delo Slovencev v begunskem obdobju (1946–1949), nato v izseljenskem obdobju, in sicer v okviru tržaško-goriškega, koroškega in rimskega zdomskega kroga, v Belgiji, Veliki Britaniji, na Dunaju, v Nemčiji, Švici in na Švedskem. Sledijo poglavja o literarnem delu Slovencev v Avstraliji (posebej tudi o tistih, ki pišejo v angleščini) ter o dveh slovenskih besednih umetnikih v Aziji. V dodatku so objavljene biografije in bibliografije 42 posebej obravnavanih piscev.