»Spet doma« – s klicajem ali vprašajem – odpira problematiko vračajočih se migrantov in reintegracije izseljencev in njihovih potomcev. Kjer so bila odhajanja, so bila posledično tudi vračanja v izvorno okolje, za potomce pravzaprav vstopanja v novo okolje. Kot migracije na splošno so tudi povratne migracije vedno vpete med politiko in prakso. Knjiga s teoretičnega in izkustvenega vidika odgovarja, zakaj so se vračali, kakšen je bil odnos do vračajočih se migrantov in njihovih potomcev, kakšne pomoči so bili deležni povratniki v Slovenijo in kakšne so bile njihove izkušnje.

Znanstvena monografija predstavlja in nadgrajuje rezultate raziskave o reintegraciji izseljencev in njihovih potomcev, ki so se vrnili v Slovenijo po letu 1990. Raziskava, ki so jo izvedli sodelavci Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, je bila del dveh, vsebinsko širše zastavljenih ciljnih raziskovalnih projektov z naslovom Percepcije slovenske integracijske politike. Nosilec projektov, izvedenih v obdobjih med oktobrom 2002 in septembrom 2004 ter oktobrom 2004 in februarjem 2006, je bil Inštitut za narodna vprašanja. Projekta sta bila del programa Konkurenčnost Slovenije 2001–2006, denarno pa so ju podprli Ministrstvo za notranje zadeve RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS oziroma Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Pogovori s posamezniki, ki so se vrnili iz tujine po letu 1990, so raziskovalce napeljali, da so raziskavo razširili. Pojavila so se dodatna vprašanja, dvomi in pogledi na obravnavano vsebino. Izhodišče njihovih razmišljanj se je iz ‘Spet doma’ spremenilo v ‘Spet doma?’. Ob znani dilemi o razmerju med ekonomskimi in političnimi vidiki migracij in vračanja so se posvetili tudi (pomanjkljivemu) teoretičnemu razmisleku o t. i. povratništvu pri nas. Ambicija sodelujočih avtorjev ni bila odgovoriti na vsa odprta vprašanja, ampak nakazati morebitne možne različice odgovorov in hkrati zastaviti nova vprašanja. Knjiga tako ne zaokrožuje zgodbe o vračanju v Slovenijo, ampak predstavlja prvi korak k bolj sistematičnemu, in ne zgolj parcialnemu obravnavanju tega problema v slovenskem prostoru.

Delo je tematsko razdeljeno na tri poglavja. V prvem poglavju se v razpravah o repatriaciji in ekonomskih migracijah, ki sta sicer postavljeni v različna zgodovinska konteksta, kažejo razlike in prepleti med t. i. politično in ekonomsko oziroma prisilno in prostovoljno (re)migracijo. Drugo poglavje je posvečeno ljudem, ki so se vrnili ali se priselili po osamosvojitvi Slovenije. Tretje poglavje kritično presoja rabo termina ‘povratnik’ v teoretskem diskurzu in analizira nekatere metodološke dileme. Pokaže tudi kompleksnost in kontekstualnost migracijskega procesa, hkrati pa so obravnavane še identitetne razsežnosti procesa za posameznika.