Opredelitev pojma dober raziskovalec

Znanstveni svet Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je na svoji 2. redni seji dne 3. 6. 2009 soglasno sprejel naslednjo opredelitev:

Opredelitev pojma dober raziskovalec (za področje slovenske humanistike in družboslovja)

Dober formirani raziskovalec mora biti na eni strani (a) prilagodljiv v skrbi za preživetje in izboljšanje delovnih pogojev svoje raziskovalne skupine, na drugi strani (b) pa mora v skrbi za kvalitetnejšo, perspektivnejšo prihodnost svoje znanstvene discipline oziroma raziskovalnega področja s svojimi raziskovalnimi rezultati poskušati ohranjati kontinuiteto znanstvene kakovosti, z dejavno vpetostjo v interne in/ali javne diskusije o stanju in razmerah v slovenski znanosti pa poskušati sooblikovati dolgoročnejšo vizijo optimalnega razvoja slovenske humanistike in družboslovja.

a) V skrbi za preživetje in izboljšanje delovnih pogojev svoje raziskovalne skupine mora dober formirani raziskovalec izpolnjevati pogoje za nosilce projektov ali programov, redno prijavljati domače in/ali mednarodne raziskovalne projekte ter sodelovati pri prijavah drugih nosilcev projektov; skrbeti za sprotno objavo raziskovalnih rezultatov na način, ki zagotavlja zahtevano stopnjo njihove odmevnosti in njihovo sorazmerno visoko kvantitativno vrednotenje (bibliografske točke). Prispevati mora tudi k uporabnosti in čim širši dostopnosti raziskovalnih rezultatov ter sodelovati pri prenosu znanj (neposrednim uporabnikom in v izobraževalnem procesu). V trenutni situaciji, ko se znanstvenoraziskovalno delo tudi na področju humanistike in družboslovja financira na tržni način, mora vsak dober raziskovalec opraviti tudi del nalog, s katerimi prispeva k povečanju prepoznavnosti in konkurenčnosti celotne raziskovalne skupine na nacionalnem in evropskem trgu. Konkretna področja tovrstnih dejavnosti so večinoma kratkoročne narave in terjajo poudarjeno fleksibilnost, saj se sproti prilagajajo različnim razpisnim pogojem za prijavo in izbor projektov.

b) V skrbi za kvalitetnejšo, perspektivnejšo prihodnost svoje znanstvene discipline oziroma raziskovalnega področja mora dober formirani raziskovalec v uravnoteženem deležu prilagoditi naravo, vsebino, in obseg svojega dela tudi temu cilju, pa čeprav morda na račun preseganja sedaj veljavnih kriterijev raziskovalne uspešnosti. V tem kontekstu mora dober raziskovalec med drugim tudi prispevati k razvoju znanstvene terminologije, metodologije in kategorialnega aparata, sodelovati pri večplastni diseminaciji raziskovalnih rezultatov, v domeni svojih morebitnih vodstvenih in predstavniških funkcij pa sodelovati pri oblikovanju strategij razvoja in upravljanja slovenske znanosti na področju humanistike in družboslovja.

V okviru obeh interesov – kratkoročnega, ki ga določajo trenutne razmere, in v dolgoročnem interesu slovenske znanosti – mora dober raziskovalec hkrati kontinuirano skrbeti tako za osebni strokovni napredek kot za strokovni in organizacijski napredek ter uglašenost znotraj svoje raziskovalne skupine, organizacije (ZRC SAZU), medinštitutskih in medinstitucionalnih skupin in združenj, v katerih sodeluje, ter znotraj svojega širšega raziskovalnega področja.

Vsak dober raziskovalec mora še posebej aktivno sodelovati v skrbi za razvoj raziskovalne skupine kot celote, za njeno notranjo uglašenost, uspešno delovanje in ugled. V ta namen mora prevzeti odgovornost tudi za katere od vodstvenih, organizacijskih, koordinacijskih ali operativnih nalog. V okviru prenosa znanj mora dober raziskovalec na kakršenkoli način sodelovati tudi v izobraževalnem procesu, bodisi s sooblikovanjem učnih vsebin ali s pedagoškim delom.

Dober raziskovalec mora biti dober strokovnjak na svojem področju in dosegati dobre rezultate v okviru večine zgoraj navedenih dejavnosti, vrhunski raziskovalec pa mora biti vrhunski strokovnjak na svojem področju in v okviru večine zgoraj navedenih dejavnosti dosegati vrhunske rezultate.

Za ZS ISIM:

Janja Žitnik Serafin, predsednica