Prva MSNA raziskava o položaju ukrajinskih begunk_cev v Sloveniji

V sredo, 25. septembra, vas ob 10. uri vabimo v Narodni muzej na Maistrovi 1, kjer bomo razgrnili izsledke prve MSNA raziskave o položaju ukrajinskih begunk_cev  v Sloveniji, ki jo je po naročilu Agencije ZN za begunce (UNHCR) opravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (ISIM). Raziskavo bodo predstavili:

Lorenzo Leonelli, pisarna UNHCR v Budimpešti

Helena Behr, UNHCR 

Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Špela Kastelic, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Temu bo sledila okrogla miza, pri kateri sodelujejo: Jure Gombač (ISIM ZRC SAZU), Primož Jamšek (Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov), Nina Marin (Zavod za zaposlovanje), Anna Uvarova (Slovenska filantropija), predstavnik_za Ministrstva za zdravje, predstavnik_ca Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. 
 

*

Tako imenovana MSNA raziskava o položaju ukrajinskih begunk_cev  v Sloveniji je potekala v drugi polovici leta 2023, zajela je 193 ukrajinskih begunskih družin in je del obširnejše raziskave v državah srednje Evrope, natančneje na Slovaškem, Madžarskem, Češkem in na Poljskem – samo v zadnji državi je zatočišče našlo več kot milijon Ukrajincev in Ukrajink. Kot je povedal dr. Jure Gombač, vodja projekta pri ISIM, v Sloveniji živi 7216  državljanov in državljank Ukrajine s statusom začasnega begunca. Pri izvedbi raziskave so jim pomagale kulturne mediatorke, tudi same ukrajinskega porekla, katerih naloga je bila poiskati respondente in jim zastaviti dogovorjeni nabor vprašanj. Pogovor s posamezno družino je trajal približno uro, »vodjo družine« in družinske člane so povpraševali po najrazličnejših rečeh, na podlagi katerih si je mogoče ustvariti natančnejšo sliko o položaju ukrajinskih beguncev pri nas. Šlo je za t. i. večsektorsko analizo (ang. multi-sector needs assessment), ki se je dotikala področij zaposlovanja, izobraževanja, nastanitve, varnosti, zdravstvenih razmer in življenja nasploh. Zanimalo jih je, ali so zaposleni, ali po koncu vojne v Ukrajini razmišljajo o vrnitvi domov, ali so otroci vpisani v šolo in ali brez težav sledijo pouku, ali so morda žrtve nadlegovanja sošolcev, ali je pri nas poskrbljeno za njihove zdravstvene potrebe, ali se počutijo varne, ali imajo vse potrebne informacije, s katerimi izzivi se spopadajo…. Njihovi odgovori so bili raznoliki, saj se tudi položaj pripadnikov in pripadnic ukrajinske begunske skupnosti pri nas razlikuje, za začetek že glede nastanitve: nastanjeni so po različnih mestih in zaselkih po celi Sloveniji, nekateri bivajo pri prijateljih, drugi pri zasebnikih, nekaj jih je nastanjanih v begunskih centrih … Srečujejo se z najrazličnejšimi izzivi, vseeno pa samo od 6 do 8 odstotkov ukrajinskih družin, ki so sodelovale pri raziskavi, razmišlja o vrnitvi v domovino, kar kaže na uspešnost njihovega vključevanja v slovensko družbo in na trg dela.

Na dogodek se lahko prijavite na tej povezavi.