Yugoslavia and China. Histories, Legacies, Afterlives

V torek 14. oktobra vas ob 16. uri prijazno vabimo v Gosposko dvorano ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana) na predstavitev knjige Yugoslavia and China. Histories, Legacies, Afterlives, ki je pravkar izšla pri založbi Routledge.

V regiji, kjer je »prihodnost« prepogosto prepuščena drugim in »preteklost« prelahko izbrisana, ta knjiga vztraja pri drugačnem pristopu: Jugoslavijo razumemo ne kot izginulo ozadje, temveč kot strukturirajočo silo, ki še vedno oblikuje, kako se postjugoslovanske družbe srečujejo z globalno Kitajsko – materialno, domišljijsko in politično. Zgodovino jemljemo resno, skupaj z njenim dolgim lokom, ki povezuje preteklost, sedanjost in občutek tega, kar lahko pride zatem. Ta zbornik obravnava vezi med postjugoslovanskim prostorom in Kitajsko kot večplastne zgodovine, dediščine in nasledstva: kabli in pristanišča, da, a tudi spomini, habitus in politika tistega, kar šteje kot prihodnost. Rezultat je razsrediščeno branje kitajsko–postjugoslovanskih odnosov, ki zavrača alarmizem, značilen za velik del današnjega diskurza o globalni politiki.

Na dogodku bo dr. Anastas Vangeli (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) na kratko predstavil knjigo in njeno osrednjo tezo, dr. Dragan Pavlićević (Univerza Xi'an Jiaotong–Liverpool, Suzhou, Kitajska), Jelena Gledić (Univerza v Beogradu, Srbija, in doktorska študentka na ZRC SAZU) ter dr. Martina Bofulin (ZRC SAZU) pa bodo predstavili svoje prispevke v knjigi. Dragan Pavlićević se vrača v konec sedemdesetih let, ko so kitajski reformatorji gledali na Jugoslavijo ne kot na model za posnemanje, temveč kot na ključno referenco, ki je pomagala razrahljati dogmo in razširiti polje možnih socialističnih reform. Jelena Gledić pa sledi vzponu sodobnega diskurza o »jeklenem prijateljstvu« v Srbiji ter pokaže, kako se skrbno oblikovani spomini na kitajsko-jugoslovansko preteklost uporabljajo za legitimiranje sedanjih povezav med Kitajsko in Srbijo – torej kitajsko-jugonostalgija, ki opravlja politično delo. Martina Bofulin pa se osredotoča na mikroraven: primer Hisense–Gorenje kot srečanje dveh socialističnih dediščin in postsocialističnih racionalnosti, kjer slovensko mesto in kitajska multinacionalka sooblikujeta preživetja, strategije in nepredvidene globalne učinke.

Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku.

Prijazno vabljeni!