Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji

V Sloveniji je stanje na področju vključevanja priseljenske literarne produkcije v raziskovalne, izobraževalne in medijske kulturnoinformativne vsebine še slabše kot v okviru vključevanja drugih vidikov priseljenske problematike, npr. socialnih in pravnih. Mimo peščice uveljavljenih priseljenskih književnih ustvarjalcev slovenska (kulturna) javnost ne pozna drugih priseljenskih avtorjev. Z ozirom na delež priseljenske populacije v Sloveniji – prvi dve generaciji predstavljata vsaj 15 % stalnega prebivalstva – in na majhen delež državnega sofinanciranja njihovih kulturnih dejavnosti v primerjavi s kulturnimi dejavnostmi avtohtonih skupin ugotavljamo, da je za vsako od priseljenskih kulturnih dejavnosti (vključno z literarno produkcijo) značilna izrazita notranja delitev na elitno in marginalizirano, da kulturne dejavnosti priseljenskih društev niso in ne morejo biti reprezentativne za kulturo posamezne priseljenske skupnosti in da velik del priseljencev nima pogojev za aktivno udeležbo bodisi pri ohranjanju, afirmiranju in integriranju svojih izvornih kultur v novi domovini bodisi pri spoznavanju vrhunskih dosežkov večinske in drugih sokultur v Sloveniji. Ugotavljamo, da precejšen del priseljencev ne obvlada niti knjižne materinščine niti knjižne slovenščine. Preveriti smo želeli vzroke za raven njihovega jezikovnega znanja, bralnih navad in kulturne razgledanosti ter še posebej vzroke za njihov odnos do literature. Med priseljenci je bila izvedena anketa o položaju priseljencev, njihovih potomcev in njihovih kultur v Sloveniji. Anketo na osnovi vprašalnikov so izvedli člani projektne skupine in študentje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer v 26 slovenskih mestih z večjim deležem priseljenih prebivalcev. Vprašalnik je prejelo tudi 52 priseljenskih društev v Sloveniji.
Literarna dejavnost priseljencev v Sloveniji, njen položaj v okviru priseljenskih kultur ter njeno mesto v slovenski kulturni zavesti in kulturni politiki so teme, ki pred tem še niso bile deležne sistematičnega raziskovanja. Rezultati raziskave so lahko uporabni pri izdelavi priseljenske/integracijske politike Republike Slovenije, zlasti na področju kulturne integracije priseljenskih skupnosti, vključevanja njihove literarne produkcije v osrednjo kulturno ponudbo (medijsko in založniško), v slovenske literarnozgodovinske preglede in leksikone ter v učne vsebine na vseh stopnjah izobraževanja. Vodja projekta je objavila znanstvene članke v revijah Migracijske i etničke teme, 20 (2004), št. 2–3, in 22 (2004), št. 4; AEMI Journal, 2 (2004); MIR: migration and intercultural relations, http://www.migrationhistory. com/comenius; Dve domovini/Two Homelands, 19 (2004), 23 (2006) in 24 (2006); Studia Historica Slovenica, 7 (2007), št. 1/2; Journal of Ethnic and Migration Studies, 34 (2008), št. 1; sodelavec in zunanja sodelavka pa v reviji Dve domovini/Two Homelands, 22 (2005) in 23 (2006).
Zaključni rezultat projekta je znanstvena monografija vodje: J. Žitnik Serafin, Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru (Ljubljana, 2008).