Dediščina na obrobjih: novi pogledi na dediščino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega

V dobi porajajočih se ekstremizmov in vse večje razvojenosti družb se posamezniki in skupine soočajo z vprašanji, kako različne družbene pojave nagovoriti kolektivno in javno. Ob množici dediščinskih ustanov, konvencij in seznamov se zdi, da sta morda prav dediščina in proces njenega ustvarjanja primerna za povezovanje v skupnem vrednotenju preteklosti ter vizijah prihodnosti, iz česar pa so še vedno prepogosto izključene različne manjšinske skupine z neenakim dostopom do družbene in politične moči. Medtem ko je bilo razumevanje dediščine v 19. in prvi polovici 20. stoletja povezano predvsem z izgradnjo narodov in homogenih skupnosti, pa novejši premisleki izpostavljajo večperspektivno in množinsko razumevanje dediščine. V programski skupini se bomo zato posvetili premisleku o razmerjih moči ter o razpiranju in preseganju nacionalnega pri ustvarjanju dediščine, predvsem pa vrednotenju in analizi manjšinskih dediščin. Sledeč kritičnemu preučevanju dediščine (ang. critical heritage studies) bomo dediščino razumeli kot inherentno disonantno, kot preteklost v sedanjosti, predvsem pa kot procesualno, tj. podvrženo nenehnim pogajanjem. Raziskovalno problematiko bomo naslovili v petih tematskih sklopih:

1. Dediščina na dinamičnih mejnih območjih,
2. Dediščina v mobilnem svetu,
3. Jezik v rabi - raba jezika,
4. Živeti z dediščino in
5. Dediščinjenje prostora.

Glavni cilj programa bo identifikacija, evidentiranje, dokumentiranje, ovrednotenje in analiza alternativnih manjšinskih oblik, praks in interpretacij ustvarjanja dediščine. Raziskovalno delo bo izrazito več- in interdisciplinarno. Vključevalo bo teoretska izhodišča in metodološke pristope preučevanja narodnega vprašanja, antropologije, etnologije, jezikoslovja, literarne vede, geografije in zgodovinopisja ter tako omogočilo kritičen premislek dosedanjih teoretsko-konceptualnih in metodoloških raziskovalnih izhodišč, empirično raziskovanje in sveže (re)interpretacije. Raziskave bodo prispevale k razvoju kritičnega preučevanja dediščine, predvsem pa omogočile opolnomočenje manjšin in demokratično participacijo v sodobni pluralni družbi.