Primerjalna analiza institucionalnega razvoja izseljenskih politik - Slovenija in Hrvaška od 19. stoletja do državne samostojnosti

Cilj bilateralnega sodelovanja je komparativna analiza razvoja izseljenskih politik na Slovenskem in Hrvaškem v času od poznega 19. stoletja pa do razpada Jugoslavije in državne samostojnosti. Čeprav sta danes samostojni državi v tem času v glavnem delovali v skupnem institucionalnem okviru monarhične in socialistične Jugoslavije, sta oblikovali drugačne diasporne politike. Razlike so v marsičem posledica drugačnega razvoja v okvirih habsburške monarhije, ko je Hrvaška imela že vzpostavljeno državnost, območje današnje Slovenije pa je bilo razdeljeno na več zgodovinskih deželih oz. kronovin s svojimi posebnostmi. Med prostoroma je opaziti tudi mnogo podobnosti, predvsem v zvezi s tradicionalno visokim deležem izseljevanja na obeh območjih. Študije, ki se ukvarjajo z vprašanji izseljevanja in izseljenskih politik v jugoslovanskih kontekstih so se doslej le bežno dotikale slovenskega prostora, na Hrvaško pa so gledale v perspektivi odnosa s centrom države. Sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi raziskovalci bo gradilo na raziskovalnih projektih prijaviteljev - "Croceania" (vodja Hrstić) in "Med 'deseto banovino' in 'sedmo republiko'" (vodja Zobec) - in bo obsegalo naslednje vidike:

• evidentiranje in pridobivanje gradiva v Hrvaškem državnem arhivu in Arhivu Slovenije
• kratkotrajne obiske in predavanja z namenom soočenja pogledov slovenskih in hrvaških raziskovalcev
• skupno srečanje - delavnico, ki bo omogočila analizo in elaboracijo spoznanj (v Zagrebu 2026)
• prispevke slovenskih in hrvaških raziskovalcev na zaključnih konferencah projektov Croceania (Zagreb, december 2025) in Med 'deseto banovino' in 'sedmo republiko' (Ljubljana 2026)
• s pripravo tematske številke, ki bo izšla v časopisu Dve domovini/Two Homelands (2026)