Raztresene beležke/Scattered Notes

V ponedeljek, 10. novembra, vas ob 17. uri vabimo na zaključni dogodek projekta Biografije istrskih poti, ki se bo začel z otvoritvijo fotografske razstave Ajde Schmidt z naslovom Iztirjeno/Off the rails, sledila pa ji bo okrogla miza o projektu, kjer bo pogovor povezovala Nataša Rogelja Caf, sodelovali pa bodo:

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik

Igor Rogelja

Marjeta Pisk

Nataša Gregorič Bon

Jure Gombač

Vsak od sodelujočih bo spregovoril o področju, na katerem se je v okviru projekta Biografije istrskih poti raziskovalno udejstvoval: arheologija, infrastruktura, dediščina, vode, migrantske poti. Projekt namreč obravnava »uporabo hoje in pisanja v raziskovalnem procesu in si prizadeva po-sestaviti razumevanje Istre z vzpostavitvijo dialoga med mejami in potmi. Rezultat projekta so biografije izbranih poti, ki jih zaznamuje dinamičnost prepletanja, brstenje začetkokoncev, kot tudi odklon od linearnosti in čistosti. Biografije pleteža različnih poti (infrastrukturne linije, vodne poti, projektno-dediščinske steze, potujoče zgodbe, arheološke sledi, migrantske poti) temeljijo na predhodnem dolgoletnem delu raziskovalcev, v projektu pa so nadgrajene s hodinarji, skupinskimi kreativno-raziskovalnimi pohodi,« je projekt predstavila vodja Nataša Rogelja Caf.

Na enem od hodinarjev so bile posnete tudi fotografije Ajde Schmidt, ki so na ogled v diptihih pod skupnim naslovom Iztirjeno/Off the rails. Avtorica, fotografinja in oblikovalka ter predavateljica na ALUO, jih je posnela z analognim fotoaparatom, zato niso strogo dokumentarne. Podobno kot raziskovalna metoda hodinarja, ki združuje neposrednost z meditativno hojo in esejističnim pisanjem ter dopušča, da misli tavajo, je Schmidt skušala kar se da neobremenjeno opazovati in na film ujeti vse, kar je pritegnilo njen pogled, brez možnosti takojšnjega vpogleda v nastali material. To je tvegano početje, a tudi takšno, ki nas v trenutku ustvarjanja osvobaja racionalizacije, nadzora in zaključkov. 

Predstavljeni diptihi združujejo abstraktno in konkretno, celoto in drobec, objektivno in intimno. Delujejo kot reportaža občutij, kot raztresene beležke s poti, ki veliko bolj kot vidne aspekte krajine izrišejo vonj in teksturo drobnega prahu, hrumenje strojev in zven korakov. 

V Atriju ZRC boste zatem lahko prisostvovali premierni projekciji videoeseja Archiving Silences, katerega glavna tema so t. i. zgodovinski zamolki na ozemlju Istre, recimo taborišče Rižarna v Trstu. Avtorici besedila in posnetkov sta Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej, pod montažo in režijo se podpisuje Živa Caf. 

Stvaritve, porojene na presečišču umetnosti in znanosti, so redno objavljane na spletni platformi FootNotes. Tam je na voljo spletna zbirka esejev v angleškem jeziku, izhodiščno zastavljena kot prostor raziskovalnih refleksij.  Z uporabo različnih žanrov (besedilni esej, video esej, foto esej, zvočni esej, antropoezija ) in tem (vodne poti, infrastruktura, migrantske poti, arheološke sledi, pravljične steze, ulični koraki ) želi zbirka odpreti prostor širokemu spektru eksperimentalnih raziskovalnih zapisov, pri čemer esej zavzema osrednjo vlogo. 

Čeprav izhodiščno zastavljena znotraj znanstveno-raziskovalnega projekta Biografije istrskih poti, odpira zbirka vrata širokemu naboru tem, avtorjev in žanrov. Zamišljena je kot hibridni prostor med znanostjo in umetnostjo s poudarkom na temah znotraj humanistike in družboslovja. 

Zbirka zapolnjuje vrzel med terenskimi beležkami in znanstvenim tekstom. Navadno namreč velja prepričanje, da je pisanje zadnji del sosledja korakov branje-raziskovanje-pisanje, a pisanje samo večkrat omogoča razmišljanje. Povedano drugače - med zabeležiti in zapisati obstaja tisti večkrat spregledani pisati, ki je ključ za razumevanje procesa analize. Kot je nekoč zapisal Walter Benjamin, včasih se v terenskih zapisih in osebnih razmišljanjih skriva bistveno. 

V Atriju ZRC bo na ogled tudi zemljevid z označenimi potmi hodinarjev, katerega avtorica je Urša Kanjir. Hodinarji so kurirani dogodki, na katerih (izbrani) udeleženci razmišljajo o določeni temi in vprašanjih, pri čemer so prav udeleženci sami in razprave med njimi osrednji vir za oblikovanje odgovorov na zastavljena vprašanja. Takšni raziskovalni dogodki se gibljejo v hibridnem prostoru med analizo in terenskim delom, kjer meja med njima nikoli ni povsem jasno začrtana. Hodinarji se včasih povezujejo z etnografskim eksperimentalnim pisanjem, pri katerem se hoja (in pisanje) uporabljata tudi kot posebna metodološka in epistemološka intervencija, ki omogoča prostorsko in časovno širitev ter meditativno poglabljanje etnografskega dogodka s pomočjo hoje in pisanja.