Večsektorska analiza potreb Slovenija 2023
-
Naslov v izvirniku
Multisector Needs Analysis Slovenia 2023
-
Kratica
MSNA Slovenia 2023
Sodelavci
Špela Kastelic, Ivana Azhievska, Dr. Maja Gostič-
Trajanje projekta
1. september 2024–31. december 2024 -
Vodja projekta
-
Finančni vir
UNHCR
Raziskava o položaju oseb z začasno zaščito iz Ukrajine v Sloveniji je potekala v drugi polovici leta 2023, zajela je 193 ukrajinskih družin in je del obširnejše raziskave v državah srednje in vzhodne Evrope, od katerih so nekatere nase prevzele še bistveno večje begunsko breme kot Slovenija: na Slovaškem, Madžarskem, Češkem in na Poljskem. V Sloveniji živi približno 8000 državljanov in državljank Ukrajine s statusom začasnega begunca. Pri izvedbi raziskave so nam pomagale 4 kulturne mediatorke, nekatere tudi same ukrajinskega porekla, večinoma pa vse prostovoljke ali celo ustanoviteljice človekoljubnih organizacij, katerih naloga je bila poiskati respondente in jim zastaviti dogovorjeni nabor vprašanj. Pogovor s posamezno družino pa je trajal približno uro. Družinskega »vodjo družine« in družinske člane so povpraševali po najrazličnejših rečeh, na podlagi katerih si je mogoče ustvariti natančnejšo sliko o položaju ukrajinskih beguncev pri nas. Šlo je za t. i. večsektorsko analizo (ang. multi-sector needs assessment), ki se je dotikala področij zaposlovanja, izobraževanja, nastanitve, varnosti, zdravstvenih razmer in življenja nasploh. Zanimalo nas je, ali so zaposleni, ali delajo na črno ali so prijavljeni, ali po koncu vojne v Ukrajini razmišljajo o vrnitvi domov, ali so otroci vpisani v šolo in ali brez težav sledijo pouku ali so morda žrtve nadlegovanja sošolcev, ali je pri nas poskrbljeno za njihove zdravstvene potrebe, ali se počutijo varne, ali imajo vse potrebne informacije, s katerimi izzivi se spopadajo. Njihovi odgovori so bili raznoliki, saj se tudi položaj pripadnikov in pripadnic ukrajinske begunske skupnosti pri nas razlikuje, za začetek že glede nastanitve: nastanjeni so po različnih mestih in zaselkih po celi Sloveniji, nekateri bivajo pri prijateljih, drugi pri zasebnikih, nekaj jih je nastanjenih v begunskem centru v Debelem rtiču. Raziskava je pokazala, da samo od 6 do 8 odstotkov ukrajinskih družin, ki so sodelovale pri raziskavi, pri nas razmišlja o vrnitvi v domovino, kar kaže na uspešnost njihovega vključevanja v slovensko družbo in na trg dela.