Izzivi mednarodne delovne mobilnosti v nacionalnem kontekstu. Primer Slovenije

Raziskovalni projekt izhaja iz teorij mobilnosti (kot prostorske in družbene kategorije), ki jih smiselno povezuje z antropologijo in sociologijo dela, raziskavami transnacionalizma in širših družbeno-ekonomskih in kulturnih kontekstov človekovega delovanja in bivanja. Namen projekta je z uporabo uveljavljenih in mobilnih pristopov k raziskovanju migracij in mobilnosti sistematično in celostno preučiti percepcije in izkušnje mednarodne delovne mobilnosti za boljše razumevanje mobilnosti kot krovne kategorije.

Predlagana raziskava bo, izhajajoč iz 1) kritičnih pogledov na mobilnost, ki so se razvili v humanistiki in družboslovju, 2) na konkretnih empiričnih primerih mobilnih delavcev, ki prihajajo ali odhajajo iz slovenskega prostora v okviru EU (čezmejnih mobilnih delavcev, napotenih in sezonskih delavcev ter drugih hipermobilnih delavcev) in 3) s pomočjo mobilnih raziskovalnih pristopov (participativne metode, raziskovanje na več prizoriščih in video-dokumentacija), nadomestila manko raziskav na tem področju. Prispevala bo k dekonstrukciji politično in znanstveno ustvarjenega »mita« o mobilnosti kot vseprisotni pozitivni vrednoti, kar se je še posebej izpostavilo kot problematično v času pandemije COVID-19. V projektu bomo raziskali pogosto zapostavljen preplet med razmerji moči, politikami ter ekonomskimi interesi in tokovi na eni, ter spolom, starostjo, družbenim razredom, nacionalno pripadnostjo in nenazadnje zdravstvenim statusom posameznika na drugi strani.

Cilji projekta so naslednji:

1) Glavni cilj je verodostojno in na podatkih temelječe poznavanje mobilnih praks delavcev, ki delujejo med Slovenijo in drugimi državami EU, skupaj z glavnimi razlogi za mobilnost, prednostmi in ovirami mobilnosti, vplivi na posameznikovo življenje in delo. Pri tem bomo zbirali in analizirali kvalitativne podatke in smiselno vključevali tudi kvantitativne podatke.

2) Specifični cilji raziskave so:

• Definirati delovno mobilnost znotraj teorije mobilnosti in utemeljiti njene specifike, umestiti mobilnost v središče akademskih razprav na področju migracijskih študij v Sloveniji.
• Raziskati raznotere prakse in oblike delovne mobilnosti ter definirati dejavnike vpliva, vključno s pandemijo COVID-19.
• Kritično presoditi in tako bolje razumeti percepcije mobilnosti oziroma njeno institucionalizirano podobo v EU.
• Okrepiti metode raziskovanja mobilnosti v humanistiki in družboslovju, s poudarkom na raznovrstnosti oziroma 'mešanih' metodah, kar vključuje tudi mobilne participativne metode.
• Razumeti družbene, ekonomske, kulturne in politične učinke mobilnosti v družbi.

Projekt bo trajal 3 leta in ima tri raziskovalne perspektive:

1) Subjektivna perspektiva posameznika (mobilni delavci iz Slovenije v drugih državah članicah EU in tuji delavci v Sloveniji) - njihove percepcije mobilnosti, vzpostavljanje razmerja med delom in zasebnim življenjem, vpliv mobilnosti na vsakdanjik, vzpostavljanje transnacionalnih povezav in mrež;

kar bomo dosegli z: - raziskavo študij primera: a) čezmejni mobilni delavci (dnevni, tedenski, mesečni), b) napoteni delavci, c) sezonski in drugi hipermobilni delavci. V treh omenjenih študijah primera se bomo osredotočili na obmejne statistične regije Slovenije in osrednjeslovensko regijo.

2) Institucionalna in zakonodajna perspektiva - preučili bomo institucionalni nivo mobilnosti in kapacitete; analizirali in primerjali politike mobilnosti in zaposlovanja v Sloveniji in na ravni EU;

3) Družbeno-demografska in ekonomska perspektiva – dognati želimo število mobilnih posameznikov, definirati družbeno-demografsko podobo mobilnih delavcev.