Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov

V projektu Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov bomo preučili dinamiko poklicnih migracij iz Slovenije v države nekdanje Jugoslavije od 19. stoletja do danes in definirali poklicne dejavnosti, v katerih so se Slovenci zaposlovali. Kriteriji opredelitve in razmejitve osnovnih (naslovnih) kategorij, to je naseljenca in transmigranta, so v domeni posameznih teorij. Kot ključno merilo razmejitve bomo upoštevali spremembe, ki se kažejo skozi identitetne politike in življenjske stile. Raziskava se bo najprej osredotočila na analize družbeno-ekonomske in politične dinamike poklicnih migracij Slovencev v izbrani prostor (od 19. stoletja naprej) in njihov vpliv na medkulturne odnose v zgodovinski perspektivi, s poudarki na novejših poklicnih oz. transmigracijskih življenjskih stilih. Življenjski stil je sestavljena spremenljivka, ki je multiplo definirana skozi šest spremenljivk, ki jih bomo v raziskavi opazovali z različnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami. Te spremenljivke so: poklicna dinamika in organizacija dela; družinska dinamika ter vzgoja in izobraževanje; prostočasne aktivnosti; stiki z domovino in odnos do etnične/nacionalne identitete in kulturne dediščine; vzpostavitev socialnih mrež (v državi priselitve in Sloveniji); stiki z okoljem priselitve in multikulturni (interkulturni) odnosi. Mejo med preteklostjo in sedanjostjo predstavlja osamosvojitev Slovenije (1991). S pomočjo obstoječih teoretskih okvirov transnacionalizma bomo preverili, ali je pri slovenskih migrantih prišlo do temeljnega premika od 'naselitvene' k 'transmigracijski' praksi, in izpostavili relevantnost tovrstnih spoznanj za slovensko gospodarstvo in politiko. Raziskava je izrazito interdisciplinarne narave, čemur sledi tudi izbor metod, ki so kvantitativne (demografske analize) in kvalitativne (analiza arhivskega gradiva, analiza vsebine, globinski intervju in fokusne skupine). Raziskava predvideva terensko delo in pridobivanje informatorjev po vzorcu snežne kepe. Cilji raziskave so: 1. analiza dinamike zaposlovanja Slovencev v državah nekdanje Jugoslavije v diahroni in sinhroni perspektivi ter dopolnitev in sinteza obstoječih znanstvenih raziskav o Slovencih na Zahodnem Balkanu skozi demografsko, poklicno in (med)kulturno dinamiko; 2. analiza ekonomske aktivnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu; 3. izdelava študije o transnacionalnih življenjskih stilih in identitetah, ki bi bila uporabna kot podlaga za strategije za usposabljanje transmigrantov pred odhodom v tujino in za potrebe morebitnega (slovenskega) etničnega podjetništva v prostoru Zahodnega Balkana; 4. preučitev vpliva sprememb v življenjskih stilih slovenskih izseljencev na ohranjanje etnične/kulturne dediščine v zgodovinski perspektivi; 5. napisati zgodovinsko sintezo oziroma celostno študijo o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v prostoru Zahodnega Balkana od 19. stoletja do leta 1991. Predvideni rezultati in diseminacija: organizacija delovnih okroglih miz (vsaj tri); objave znanstvenih razprav; izdelava študije o transnacionalnih življenjskih stilih pri Slovencih in njihovih izkušnjah o medkulturnosti; znanstvena monografija o Slovencih v državah Zahodnega Balkana. Izvirnost rezultatov: Rezultati so izvirni, saj so študije o Slovencih v prostoru nekdanje Jugoslavije izrazito deficitarne, tiste, ki obstajajo, pa izrazito parcialne. Prav tako je malo študij o poklicnih migracijah, sploh v navezavi na tiste poklice, pri katerih lahko govorimo o transmigrantih (diplomacija, mednarodna humanitarna dejavnost, mirovne misije, novinarstvo, transnacionalna ekonomija itd.). Uporabnost: Rezultati bodo družbeno in politično relevantni in bodo nudili potencialni vpliv na različne strategije, ki jih mora Slovenija v odnosu do izbranega teritorija v bližnji prihodnosti nujno oblikovati (celovitih bilateralnih in multilateralnih strategij v zvezi s tem prostorom Slovenija še nima).

Poročilo projekta dostopno na dLib.