Osnovni podatki
Sodelavci:
,
 
Trajanje:
1. januar 2018–31. december 2019
Šifra:
BI-US/18-19-022
Opis

Izhodišča Združene države Amerike so bile poglavitni cilj množičnega izseljevanja s slovenskega etničnega ozemlja od osemdesetih let 19. do dvajsetih let 20. stoletja. Do prve svetovne vojne je ozemlje današnje Slovenije beležilo najvišjo stopnjo izseljevanja v ZDA med avstrijskimi deželami takoj za  Galicijo. Na začetku 20. stoletja so Slovenci v ZDA tvorili sorazmerno najštevilčnejšo etnično priseljensko skupnost med narodi avstro-ogrske monarhije. Naselili so se večinoma v državah okrog velikih jezer, osnovali priseljenske skupnosti in organizacije socialnega, kulturnega, gospodarskega, verskega in političnega značaja. Zgradili so cerkve in kulturne domove, širili svoj tisk, si prizadevali za uspešno integracijo v ameriško družbeno okolje in hkrati za ohranjanje slovenske identitete in kulturne. Porodila se je skratka nova, čezoceanska slovenska stvarnost, ki je obsegala od 10 do 20-odstotni delež takratnega slovenskega naroda. Skupaj z drugimi priseljenci je bila dejavnik in hkrati deležnik vsestranskega vzpona tega dela sveta, po drugi strani pa je ostajala intimno in praktično povezana s »staro domovino«. »Ameriška Slovenija« je dosegla svoj maksimalni obseg in razvoj med svetovnima vojnama. Ne glede na postopno krčenje, ki je nastopilo po drugi svetovni vojni zaradi konca množičnega priseljevanja in asimilacije pripadnikov mlajših generacij v ameriško družbo, ostaja slovenska priseljenska skupnost v ZDA vse do danes po svoje živahna in pomembna sestavina tako slovenske kot ameriške stvarnosti. Zaradi svojega obsega in zgodovinskega pomena je bilo slovensko izseljevanje v ZDA deležno že velike pozornosti s strani zgodovinopisja in drugih disciplin. Mnogi vidiki pa ostajajo v primerjavi z drugimi priseljenskimi skupinami v ZDA še vedno neraziskani in slabo poznani. To lahko pripišemo maloštevilnim raziskovalnim močem in razmeroma skromnim sredstvom, namenjenim tovrstnim raziskavam v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami in v samih ZDA. Posledično to pomeni tudi težavnejše soočenje slovenskih z mednarodnimi krogi na tem študijskem področju in zamujanje pri usvajanju oziroma prilagajanju hitro napredujočim konceptualnim ter metodološkim pristopom sodobnega preučevanja migracij in migrantskih skupnosti. Sodelovanje ISIM ZRC SAZU z IHRC in posredno z drugimi ustanovami v ZDA, ki preučujejo oziroma hranijo gradivo o slovenskih skupnostih, je zato zelo dragoceno. Enako pomembno je nadaljevanje sodelovanja med ustanovama na področju evidentiranja, zbiranja in valorizacije zgodovinskega gradiva o slovenskem izseljevanju v ZDA, ki ga hranijo pristojne ustanove v Sloveniji in ZDA, in pa takega, ki še ni na voljo za raziskave in se v mnogih primerih nahaja v zasebnih rokah. Pri tem je posebna pozornost na virih, kot so korespondence, fotografije, dnevniki in drugo pisno kot tudi ustno gradivo, s pomočjo katerega je mogoče prodreti v globino migracijskega pojava kot individualne in skupinske življenjske izkušnje.

Bilateralno sodelovanje želi biti obojestranska podpora med ustanovama pri realizaciji znanstvenoraziskovalnih nalog (ciljnih temeljnih projektov in raziskovalnih ter strokovnih programov), za katere sta vsaka zase institucionalno poklicani in ki hkrati tvorijo področje formalne oziroma neformalne medinstitucionalne kooperacije na področju migracijskih študij in bolj specifično slovenskega izseljevanja.

Konkretni cilji so:
1. Evidentiranje, pregledovanje in preučevanje virov za zgodovino slovenskega izseljevanja v ZDA v slovenskih in ameriških ustanovah oziroma drugih nahajališčih;
2. Obojestransko seznanjanje s potekom znanstvenoraziskovalnih projektov in programov z namenom soočenja o temah, konceptih in metodologijah dela na področju migracijskih študij;
3. Soočenja o konkretnih temah in raziskovalnih vprašanjih v okviru utečenih znanstvenoraziskovalnih projektov, v prvi vrsti projektov ARRS: Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva 1970-1945 in Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva 1945–2015 (nosilka dr. Janja Žitnik Serafin
4. Nadaljevanje sodelovanja na že utečenem področju evidentiranja, zbiranja in preučevanja izseljenske korespondence;
5. Nadgradnja sodelovanja na področju izseljenske korespondence z razširitvijo fokusa na druge pisne vire, na fotografsko gradivo in ustne vire.

Sodelovanje se bo odvijalo v obliki:
- obiskov ameriških partnerjev v Sloveniji in raziskovalnega dela v arhivih, ustanovah, muzejih in knjižnicah ter obiskov in raziskovalnega dela slovenskih partnerjev na IHRC v Minneapolisu ter drugih javnih in zasebnih nahajališčih gradiva za zgodovino slovenskega izseljevstva v ZDA;
- delovnih informativnih in diskusijskih srečanj na teme raziskovalnih projektov oziroma raziskovalnih vprašanj;
- koordinacijskih srečanj za evidentiranje, zbiranje dokumentarnega gradiva ter diseminacije rezultatov raziskovalnega dela;

Bilateralni projekt bo prispeval k razširitvi in utrditvi dosedanjega sodelovanja z nekaterimi strokovnimi in izobraževalnimi institucijami, kot so Arhiv Republike Slovenije in Fakulteta za humanistične študije Univerze na primorskem v Kopru ter Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Dosedanja kooperacija je že privedla do vključevanja obravnavanih raziskovalnih tem v študijske procese na omenjenih fakultetah, ne samo s spoznavanjem vsebin, ampak tudi v obliki prevajanja slovenske izseljenske korespondence v angleščino pri programu mednarodnega jezikovnega posredovanja/prevajanja. Ta  študijska dejavnost poteka v dogovoru z IHRC, ki bo prevode pisem slovenskih izseljencev tudi objavil na svoji spletni strani.

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost