Osnovni podatki
Sodelavci:
,
D. Ceglar
, , ,
Z. Žigon
, , , ,
B. Verlič-Christensen
,
Lea Plut-Pregelj
,
Irena Milanič
,
Daša Hribar
,
Milena Domjan
 
Trajanje:
1. julij 2001–30. junij 2004
Opis

Množično izseljevanje iz t.i. slovenskega etničnega ozemlja se je začelo v drugi polovici 19.stoletja in se je nadaljevalo v 20. stoletju v različnih izseljenskih valovih. To izseljevanje ni bilo konstantno izrazito mešano ali tipično žensko oziroma moško, pač pa v različnih situacijah najdemo različne oblike selitev, če upoštevamo spolni vidik. Ne glede na to pa se postavlja vprašanje o vlogi in pomenu žensk za ohranjanje kulturne tradicije med izseljenci pri tipično ženskih selitvah (Aleksandrinke, slamnikarice, Prekmurke v Franciji,…). V teh primerih je bila skrb za kulturno tradicijo v novem okolju seveda povezana z ženskami. Postavlja se vprašanje, kakšne so glavne značilnosti teh selitev, njihovi vzroki in posledice za izvorno okolje in okolje priselitve. So se ženske med seboj organizirale v društva ali kako drugače povezovale? Če ne, kakšni so bili mehanizmi ohranjanja identitete in tradicije na ravni posameznic? Kakšni so bili stiki z družino - če so jih imele - in kako se je ob njihovem odhodu spremenila družinska dinamika doma? Tipično 'ženski selitveni valovi' pa so le eden od vidikov analize predlaganega projekta. Odnosi med spoloma so pomemben dejavnik tudi pri t.i. spolno mešanih selitvah ali družinskih selitvah. Raziskave o slovenskih izseljencih dajo slutiti, da imajo tudi v teh situacijah ženske pomembno vlogo za ohranjanje izvorne kulturne tradicije v novem okolju, saj se je le-ta ohranjala v 'privatni sferi' (družina, vrstniki) ali na meji (v pasu) med 'privatnim' in 'javnim' življenjem (različne oblike organiziranja izseljenk - Progresivne Slovenke v ZDA). Obstoječe raziskave situacij med slovenskimi izseljenci v preteklosti in sedanjosti kažejo, da se v številnih primerih skrb za materni jezik in za seznanjanje s kulturno tradicijo izvornega okolja v veliki meri prestavi na družino oziroma ožje družinsko okolje (prijatelji) ali na dopolnilni pouk, kjer poučujejo predvsem učiteljice. Po tradicionalnem patriarhalnem družinskem vzorcu pa je privatno v domeni žensk - v raziskavi nas bo zanimalo, ali v novem okolju to ostane nespremenjeno in če pride do sprememb, kakšne le-te so.Na koncu bo analiza situacij med slovenskimi izseljenci v zgodovinski perspektivi vse do današnjih dni služila kot osnova za njeno ovrednotenje v luči spoznanj ženskih študij v polju sodobne migracijske problematike in primerjalni umestitvi v uvodu opisanih pojavov in problemov. Kvalitativne analize vsakdanjega življenja, normativne ravni in razkoraka med njima v različnih migracijskih situacijah so v povezavi s spoznanji ženskih študij pokazale, da je subjektivno doživljanje kvalitete življenja na ravni posameznika pa tudi 'manjšinskih skupnosti' močno povezano z družinsko dinamiko in zgoraj opisanimi odnosi in razmerji.

Vodja projekta na ZRC