Skip to main content

Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete

Opis

Tema projekta je posvečena vlogi mladih slovenskih izseljencev oziroma potomcev slovenskih izseljencev raznih generacij pri oblikovanju različnih odnosov do slovenske etnične identitete v izseljenstvu, njihovemu povezovanju v izseljenske skupnosti, vzpostavljanju vezi z matično domovino oz. domovino njihovih prednikov, ohranjanju in spreminjanju teh vezi ter vprašanjem, povezanim z njihovo morebitno vrnitvijo oz. preselitvijo v Slovenijo.

CILJI

  • Ugotoviti, kako mladi izseljenci in potomci izseljencev danes doživljajo svojo etnično in kulturno identiteto in kako gledajo na aktivno udejstvovanje v strukturah in udeležbo pri praksah, ki osmišljajo slovenske izseljenske skupnosti ter njihova razmerja s Slovenijo. Poudarek bo na ugotavljanju razlik med tistimi, ki se tega društvenega življenja in njegovih praks in navad udeležujejo, in tistimi, ki iz njih izostajajo. Projekt želi izpostaviti elemente te diferenciacije, razumeti njihove globlje razloge in tudi razlike, ki obstajajo na tem področju v posameznih diasporah in med njimi.
  • Osvetliti vprašanja o specifičnosti družbeno-kulturnega položaja mladih v slovenskem izseljenstvu.
  • Zabeležiti nove ideje in želje mladih gledeorganizacijskih oblik in dejavnosti v diaspori, ki bi prispevale k ohranitvi izseljenskih skupnosti in spodbudile večjo participacijo mladih generacij.
  • Preučiti vprašanje vračanja mladih izseljencev oziroma priseljevanja potomcev priseljencev v Slovenjo. Pri tem želi raziskava ugotoviti, kako opazovane skupine razmišljajo o tej možnosti, če in koliko je Slovenija prisotna v njihovih življenjskih načrtih in pod kakšnimi pogoji naj bi se možnost vrnitve v Slovenijo uresničila. Projekt bo ugotavljal, kakšna je percepcija Slovenije pri izseljencih in potomcih izseljencev v luči njihove (življenjske, delovne itd.) izkušnje v tujini, kakšno Slovenijo bi si želeli, da bi ustrezala njihovim željam tako v ekonomskem kot družbenem in kulturnem pogledu in bi pozitivno vplivala na njihovo identifikacijo s slovenstvom.

 

Projekt bo v okviru posameznih delovnih svežnjev vzel v pretres tri opazovane skupine slovenskih izseljencev oziroma potomcev izseljencev, in sicer:  1) skupino v Nemčiji, 2) skupino v Avstriji in 3) skupino v državah bivšega jugoslovanskega prostora. Izbrani prostori, ki opredeljujejo posamezne delovne svežnje, so vsak na svoj način reprezentativni za raziskavo razpisane tematike: Nemčija in Avstrija sta namreč prostor najbolj množičnega sodobnega izseljevanja iz Slovenije, države nekdanje Jugoslavije pa so prostor, od koder se v Slovenijo priseljuje sorazmerno največ ljudi slovenskega porekla


Faze projekta

Delo bo potekalo 16 mesecev in bo v okviru vseh treh svežnjev obsegalo naslednje faze:

 

Prve 4 mesece:

  • pregled obstoječega gradiva;
  • oris stanja;
  • priprava in začetek terenskega dela, izbor sogovornikov, vzpostavitev stikov;
  • oblikovanje projektne spletne strani.

 

Naslednjih 8 mesecev:

  • terensko delo, intervjuji (ustni in pisni);
  • analiza spletnih vsebin in društvenih glasil;
  • priprava prvih delnih rezultatov za objavo;
  • diseminacija (objava/predstavitve) delnih rezultatov.

 

Zadnje 4 mesece:

  • analiza zbranega gradiva;
  • izdelava zaključnega poročila in priporočil;
  • objava zaključnega poročila in priporočil na spletni strani projekta;
  • druge oblike diseminacije (objava/predstavitve) končnih rezultatov.

Rezultati

Glavni rezultat projekta je Zaključno poročilo.

Drugi rezultati vključujejo:

PRVA FAZA (1. 10. 2016 – 31. 1. 2017)

Znanstveni članek

VIŽINTIN, Marijanca Ajša. Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji: dvajset let povezovanja slovenskih organizacij na posvetih. Dve domovini / Two Homelands, 2016, [Št.] 43, str. 157–170 [COBISS.SI-ID 39292461]

  • Opis: V prispevku je predstavljeno izseljevanje Slovencev v Nemčijo v drugi polovici 20. stoletja in na začetku 21. stoletja ter povezovanje slovenskih organizacij v Nemčiji, s poudarkom na posvetih. Predstavljeni so delni rezultati kvalitativne raziskave, ki temelji na opazovanju z udeležbo na zadnjih štirih posvetih ter na opravljenih polstrukturiranih intervjujih z organizatorji in udeleženci posvetov. Posvete slovenskih organizacij v Nemčiji enkrat letno organizirajo že dvajset let (1996–2015). Ta posebna oblika sodelovanja, ki presega lokalno delovanje slovenskih organizacij, za slovenske izseljence in njihove potomce predstavlja enega od pomembnih načinov ohranjanja slovenske identitete, druženja in strokovne podpore, obenem pa nudi možnost za povezovanje med slovenskimi organizacijami v Nemčiji in s Slovenijo.

 

Organizacija mednarodne znanstvene konference in objava povzetkov

ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.), KALC, Aleksej (ur.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine: Ob 30-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU = Slovenian Emigration Research: New Approaches and Subject Matter Upon the 30th Anniversary of the Slovenian Migration Institute ZRC SAZU: Povzetki = Abstracts. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, 2016. 32 str. [COBISS.SI-ID 40516653]

  • Opis: Janja Žitnik Serafin in Aleksej Kalc sta 21. oktobra 2016 ob 30-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU organizirala v Ljubljani mednarodno znanstveno konferenco z naslovom »Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine«, ki jo je sofinanciral Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na konferenci so se zvrstili referati osemnajstih posebej vabljenih raziskovalcev iz Slovenije in tujine. Dopoldanski del srečanja je vključeval dva vsebinska sklopa: »Splošni vidiki raziskovanja slovenskega izseljenstva« ter »Metodološki pristopi na primeru posameznih izseljenskih skupnosti«, popoldanski del pa sklop »Novi pristopi in vsebine« ter predstavitev potekajočih raziskovalnih projektov na temo konference, predvsem ciljnega raziskovalnega projekta »Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete«.

Povzetki

 

Objavljeni povzetek znastvenega prispevka na konferenci

KALC, Aleksej. Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete = Contemporary strategies of Slovenian emigrants for the preservation of ethnic identity. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.), KALC, Aleksej (ur.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine: Ob 30-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU = Slovenian Emigration Research: New Approaches and Subject Matter Upon the 30th Anniversary of the Slovenian Migration Institute ZRC SAZU: Povzetki = Abstracts. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, 2016, str. 29–30 [COBISS.SI-ID 40567853]

  • Opis: Dr. Aleksej Kalc je v zadnjem sklopu mednarodne znanstvene konference "Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine", ki je bil namenjen predstavitvi potekajočih projektov, predstavil vsebinsko zasnovo, cilje in dosedanje rezultate ciljnega raziskovalnega projekta Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete.

 

VIŽINTIN, Marijanca Ajša. Od asimilacije do inkluzije: medkulturna vzgoja in izobraževanje = From assimilation to inclusion: intercultural education. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.), KALC, Aleksej (ur.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine: Ob 30-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU = Slovenian Emigration Research: New Approaches and Subject Matter Upon the 30th Anniversary of the Slovenian Migration Institute ZRC SAZU: Povzetki = Abstracts. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, 2016, str. 27–28. [COBISS.SI-ID 40527917]

  • Opis: Dr. Marijanca Ajša Vižintin je na mednarodni znanstveni konferenci spregovorila o temi Od asimilacije do inkluzije: medkulturna vzgoja in izobraževanje. Prizadevanja na področju vključevanja otrok priseljencev v Sloveniji je primerjala s tovrstnimi prizadevanji, ki so jih deležni otroci slovenskega porekla v Nemčiji ter Bosni in Hercegovini. Glavni poudarek prispevka je na ohranjanju etnične identitete prvih in drugih prek aktivne medkulturne vzgoje ter zagotavljanja rednega pouka njihovih maternih jezikov. 

 

MLEKUŽ, Jernej. O migracijah neljudi: kranjski burek in slovenska klobasa = On the migrations of nonhumans: the Carniolan burek and the Slovenian sausage. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.), KALC, Aleksej (ur.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine: Ob 30-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU = Slovenian Emigration Research: New Approaches and Subject Matter Upon the 30th Anniversary of the Slovenian Migration Institute ZRC SAZU: Povzetki = Abstracts. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, 2016, str. 25–26. [COBISS.SI-ID 40527661]

  • Opis: Dr. Jernej Mlekuž je na mednarodni znanstveni konferenci o novih pristopih in vsebinah pri raziskovanju slovenskega izseljenstva predstavil temo O migracijah neljudi. Poudaril je pomen določenih predmetov, rastlin, tehničnih izumov, pojavov ipd. za nastanek migrantskih skupnosti in za ohranjanje njihove etnične oziroma izvorne kulturne identitete s poudarkom na slovenskih izseljenskih skupnostih. 

 

Prispevek na konferenci

KALC, Aleksej. Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete: predstavitev projekta na mednarodni znanstveni konferenci "Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine": ob 3O-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Prešernova dvorana SAZU, 21. okt. 2016, Ljubljana [COBISS.SI-ID 40475693]

  • Opis: Po svetu živi več generaciji slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Med njimi je vse več tudi t. i. sodobnih izseljencev, ki od slovenske osamosvojitve dalje še naprej in v vedno večjem številu odhajajo v tujino zaradi brezposelnosti, v iskanju perspektivnejših delovnih in življenjskih priložnosti, zaradi kariernih in drugih razlogov. Vsi ti izseljenci se med seboj razlikujejo po izobrazbi, socialno, ekonomsko, po življenjskih načrtih in načinih, saj so izraz različnih zgodovinskih faz slovenskega izseljevanja, okoliščin, ki so jih generirale, potreb, izkušenj in oblik ter stopenj vključenosti v delovna in življenjska okolja, ki so iz tujih za številne postala domača. Razlikujejo se zato tudi v čutenju svoje narodne pripadnosti, v odnosu do Slovenije in slovenstva, v gledanjih na medsebojno povezovanje v skupnost in oblikah vzdrževanja stikov ter sodelovanja z matično državo.  Migrantske skupnosti gojijo  združevalne navade in kulturne prakse, ki prispevajo k občutenju pripadnosti in k obstoju skupnosti. So pa tudi dejavniki, zaradi katerih izseljenci in njihovi potomci ne pristopijo ali se oddaljijo od izseljenske skupnosti, se z njo ne identificirajo oziroma z njo ne sodelujejo. Projekt Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete si zastavlja vprašanje, kako gledajo mladi slovenski izseljenci oziroma potomci slovenskih izseljencev raznih generacij na slovensko pripadnost oziroma slovenske korenine in kateri dejavniki vplivajo na različnost stališč do povezovanja v izseljenske skupnosti ter vzpostavljanja oziroma vzdrževanja vezi s »starim krajem«.

 

VIŽINTIN, Marijanca Ajša. Uključenost slovenskih društava u Njemačkoj u lokalno udruženje, sa naglaskom na društvenim prostorijama, financiranju i multikulturalnim aktivnostima: predavanje na posvetu "Izazovi sadašnjeg vremena za slovensku manjinu v BiH u komparativnoj perspektivi", 2016, Sarajevo [COBISS.SI-ID 39973933]

  • Opis: Dr. Marijanca Ajša Vižintin je v predavanju predstavila povezovanje in delovanje slovenskih društev v Nemčiji, in sicer z več vidikov: povezovanje slovenskih društev med seboj, povezovanje slovenskih društev z organizacijami v nemškem lokalnem okolju, povezovanje slovenskih društev iz Nemčije z organizacijami v Sloveniji. Posebej je bil izpostavljen način financiranja društvenih prostorov, ki je od društva do društva zelo različen, podobno kot npr. v Bosni in Hercegovini.

 

ŽITNIK SERAFIN, Janja. Aktivnosti i financiranje manjinskih kulturnih društava: poredjenje između Slovenaca u BiH i Bošnjaka u Sloveniji: predavanje na posvetu "Izazovi sadašnjeg vremena za slovensku manjinu v BiH u komparativnoj perspektivi", 2016, Sarajevo

  • Opis: Avtorica je v predavanju orisala organizacijske modele in kulturno produkcijo slovenske skupnosti v BiH ter Bošnjakov v Sloveniji v primerjalni perspektivi, in sicer v okviru etničnih kulturnih društev prvih in drugih. Zanimalo jo je tudi, kako se pridobljeni manjšinski status Slovencev v BiH odraža v njihovem društvenem in kulturnem življenju in kako se, na drugi strani, odraža v kulturnem in društvenem življenju Bošnjakov v Sloveniji dejstvo, da jim še ni uspelo pridobiti statusa manjšine.

 

VIŽINTIN, Marijanca Ajša. Od asimilacije do inkluzije: medkulturna vzgoja in izobraževanje: predavanje na mednarodni znanstveni konferenci Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine, 21. okt. 2016, Ljubljana [COBISS.SI-ID 40463405]

  • Opis: Dr. Marijanca Ajša Vižintin je na mednarodni znanstveni konferenci spregovorila o temi Od asimilacije do inkluzije: medkulturna vzgoja in izobraževanje. Prizadevanja na področju vključevanja otrok priseljencev v Sloveniji je primerjala s tovrstnimi prizadevanji, ki so jih deležni otroci slovenskega porekla v Nemčiji ter Bosni in Hercegovini. Glavni poudarek prispevka je na ohranjanju etnične identitete prvih in drugih prek aktivne medkulturne vzgoje ter zagotavljanja rednega pouka njihovih maternih jezikov.

 

MLEKUŽ, Jernej. O migracijah neljudi: kranjski burek in slovenska klobasa: predavanje na mednarodni znanstveni konferenci Raziskovanje slovenskega izseljenstva: novi pristopi in vsebine: ob 30-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, 21. okt. 2016, Ljubljana [COBISS.SI-ID 40463149]

  • Opis: Dr. Jernej Mlekuž je na mednarodni znanstveni konferenci o novih pristopih in vsebinah pri raziskovanju slovenskega izseljenstva predstavil temo O migracijah neljudi. Poudaril je pomen določenih predmetov, rastlin, tehničnih izumov, pojavov ipd. za nastanek migrantskih skupnosti in za ohranjanje njihove etnične oziroma izvorne kulturne identitete s poudarkom na slovenskih izseljenskih skupnostih.

 

VIŽINTIN, Marijanca Ajša. Vključevanje mladih v delovanje slovenskih organizacij v Nemčiji: predavanje na mednarodnem strokovnem posvetu Mladi v transnacionalnih povezavah: primer slovenskih izseljencev, 2016, Novo mesto [COBISS.SI-ID 39972909]

  • Opis: Dr. Marijanca Ajša Vižintin je v predavanju predstavila Nemčijo kot eno najbolj priljubljenih destinacij za slovenske izseljene državljane tudi v 21. stoletju z vidika vključevanja novih priseljencev v obstoječa slovenska društva v Nemčiji. Večina slovenskih izseljencev se ne vključuje v delovanje že obstoječih slovenskih društev v Nemčiji. Povezujejo se preko facebooka, elektronske pošte, občasno pridejo na katero od društvenih prireditev. Posamezna društva prirejajo posebna spoznavna srečanja za nove priseljence. Na spletni strani »Koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji« so odprli poseben zavihek »Dobrodošli v Nemčiji«, v katerem ponujajo informacije, ki jih najpogosteje iščejo novi priseljenci. Nekateri novopriseljeni se vključijo tudi v delovanje že obstoječih društev ali drugih organizacij, postanejo aktivni člani ali vodje, vendar bi jih želeli Slovenci v Nemčiji in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije pritegniti še več.

 

VIŽINTIN, Marijanca Ajša. Vpetost slovenskih društev v nemško lokalno okolje : večkulturne prireditve, sodelovanje z drugimi organizacijami, društveni prostori: predavanje na 21. posvetu slovenskih organizacij v Nemčiji, Baasem, 2016 [COBISS.SI-ID 39753517]

  • Opis: Dr. Marijanca Ajša Vižintin je na 21. posvetu slovenskih organizacij v Baasmu v Nemčiji (2016) v prvem delu predstavila ugotovitve iz članka »Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji: dvajset let povezovanja slovenskih organizacij na posvetih« (Vižintin, M. A., Dve domovini / TwoHomelands, 2016, 43, 157–170). V drugem delu je potekala razprava o številu priseljenih in delujočih v društvih, o finančnih izzivih (društvena članarina, najemnina za društvene prostore), predvsem pa o društvenih dejavnostih. Razprava je potekala skupaj s člani ali z vodji osmih slovenskih društev (Triglav Sindelfingen, Maribor Hilden, Bled Essen, Sava Frankfurt, Drava Augsburg, Slovenski zvon Krefeld, Triglav Stuttgart, Slovenija Stuttgart), s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, med njimi ministrom Gorazdom Žmavcem, s predstavniki Ministrstva za izobraževanje Republike Slovenije, z nekaterimi učiteljicami dopolnilnega pouka slovenščine (za slovenske izseljence in njihove potomce) v Nemčiji in s predstavniki slovenskega veleposlaništva in konzulatov v Nemčiji.

 

Predavanje na tuji univerzi

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Slovenian women in the USA: Stories on transnational life experiences: vabljeno predavanje v okviru serije Labour migration in Europe since the 1960s (603.641), University of Salzburg, 2016 [COBISS.SI-ID 39971629]

  • Opis: Predavanje je vsebovalo raznolike življenjske zgodbe slovenskih izseljenk in njihovih potomk v ZDA ter raznovrstne oblike ohranjanja in preobražanja identitet v transnacionalnih in transkulturnih družinskih kontekstih.

 

DRUGA FAZA (1. 2. 2017 - 30. 9. 2017)

Znanstvena monografija Raziskovanje slovenskega izseljenstva: vidiki, pristopi, vsebine (ur. Janja Žitnik Serafin in Aleksej Kalc). Ljubljana: Založba ZRC, 242 str. Monografija je prosto dostopna TUKAJ

 

TRETJA FAZA (1. 10. 2017 - 31. 1. 2018)

ZAKLJUČNO POROČILO


Ključne povezave

Raziskovalni projekt

Ključne besede
slovenski izseljenci in njihovi potomci
družbeno-kulturni položaj mladih v slovenskem izseljenstvu
organiziranost slovenskih izseljenskih skupnosti
ohranjanje etnične identitete
stiki z domovino (prednikov)
povratne migracije

Raziskovalna področja
HUMANISTIČNE VEDE H000

Prenesi