Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva
Vodja projekta na ZRC
Dr. Marjan DrnovšekSodelavci
Doc. dr. Irena Gantar Godina, Prof. dr. Marina Lukšič Hacin, Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, Doc. dr. Kristina Toplak, Dr. Zvone Žigon, Dr. Janja Žitnik Serafin, Dr. Breda Čebulj Sajko, Špela Marinšek, Doc. dr. Jernej Mlekuž, Izr. prof. dr. Jure Gombač-
ID oznaka
P5-0070
-
Trajanje projekta
1. januar 1999–31. december 2012
Raziskovanje slovenskega izseljenstva z interdisciplinarnega vidika z upoštevanjem teoretičnih izhodišč in spoznanj temeljnih znanstvenih disciplin (zgodovinopisja, literarne zgodovine, etnologije, sociologije in političnih ved, umetnostne zgodovine). Vpetost v mednarodne migracijske študije. Temelj programske skupine je raziskovanje slovenske etnične identitete izseljenskih skupnosti po svetu, povratnikov in priseljencev v Slovenijo. Poudarek je na naslednjih vsebinskih sklopih: 1. zgodovinopisna analiza odnosa izseljenskih in priseljenskih okolij do Slovencev in potomcev v 19. in 20. stoletju (analiza osebnega arhivskega gradiva, izseljenske skozi zgodovinsko optiko, slovensko izseljenstvo v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi. 2. reintegracija slovenske izseljenske književnosti v matično kulturo, literarno znanost in šolstvo, vključenost priseljenih piscev v slovensko nacionalno literaturo, integriranost izseljenskih piscev v nacionalne kulture novih domovin. 3. likovna umetnost in izseljenci. 4. posamezniki in razvoj slovenskih izseljenskih skupnosti. 5. analiza migracijskih situacij s poudarkom na kulturnih, identitetnih in socialnih vidikih ter vloga žensk/moških za ohranjanje kulturne dediščine v tujih okoljih. 6. etnični vidiki migracijskih procesov. Načrtovane so monografije (tudi mednarodno zasnovane), sprotno se rezultati objavljajo v domačih in tujih znanstvenih revijah. Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU izdaja mednarodno revijo Dve domovini/Two Homelands, kjer so objavljene tekoče študije, ki so vezane na program. Velik poudarek je namenjen spremljanju in vključevanju v najnovejše raziskovalne napore na migracijskem področju, kar dosegamo z osebnimi stiki, udeležbami na mednarodnih konferencah in z objavami v tujih revijah. Vedno večja pozornost je namenjena vprašanjem vključenosti slovenskega izseljenstva v mednarodne raziskave, saj kljub maloštevilnosti (gledano z vidika sveta) predstavljajo določen delež v mednarodnih migracijah, s specifičnimi pojavi na področjih mobilnosti, vsebinskih oblik in ne nazadnje pri vključevanju v nova okolja.
Članek: ZRC SAZU ISIM, »Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva«, COBISS.SI-ID – 22033965 COBISS